Čevljarski muzej

Turnišče je že zelo dolgo širše poznano po čevljarjih ali »šujstrih« . Obrtniki – čevljarji so se najprej združevali v cehe, veliko let kasneje, po razmahu industrije, pa so se številni zaposlili v novi tovarni obutve Planika (l. 1959). V zlatih časih (1975–1990) je Planika zaposlovala preko 800 ljudi iz domače občine in okoliških krajev, ki so letno izdelali 1,5 milijonov parov čevljev. Po težavah z glavnim partnerjem, Adidasom, in izgubo jugoslovanskega tržišča so za tovarno sledila težka leta. Vsekakor pa je Planika Turnišče zgodba o uspehu, saj danes še zmeraj zaposluje preko 200 delavcev, sodeluje z Meindlom in proizvaja zahtevno specializirano obutev.

V neposredni bližini tovarne Planika pa se nahaja čevljarski muzej , ki je bil postavljen leta 1979 v čast vsem čevljarjem, ki so takrat delovali na našem območju in so pomembno vplivali na razvoj samega kraja. Na nastanek čevljarskega muzeja so vplivali čevljarski ceh in pa tudi industrija obutve Planika. Muzej je postavljen v pravi prekmurski hiši, pokrit s slamo. V prav takšnih hišah so imeli nekoč čevljarji svoje delavnice, katere niso bile namenjene le za opravljanje čevljarske dejavnosti, v hiši je namreč bil prostor, v katerem se je zadrževala cela družina, v tem prostoru so jedli in spali. Razporeditev in ureditev hiše je bila podobna kot predstavlja muzej. V muzeju lahko vidite veliko originalnega orodja in pripomočkov, s katerimi so čevljarji izdelovali svoje čevlje. Človeka, ki je izdeloval čevlje, so imenovali mojster, vse, ki so mu pri opravilu pomagali, pa so naslonili z imenom vajenci. Pri izdelavi čevljev je sodelovala vsa družina, po navadi so delali cele dneve, velikokrat tudi ponoči. V samem muzeju so razstavljeni čevlji in stroji, s katerimi so šivali čevlje, vendar so slednje začeli uporabljati šele v 19. stoletju.